Search results

The relation of the states and the nation is a topic on which there is a good deal of discussion these days. One week last spring brought to my desk four pamphlets on the subject—all of them from an anti-nationalistic point of view, and most of them emanating from the sovereign state of Maryland. At the same time The Times newspaper carried several articles on the subject. One was a rebuke by the President of the present tendency to look toward the national government for everything. A day or two later another utterance from the same distinguished source called for the establishment of a "federal" bureau of recreation.But, along with this ancient issue, whose infinite variety time has never yet been able to wither or custom to stale, goes another of even broader import.Like other branches of learning, constitutional interpretation pretends to a certain terminology or jargon of its own, but just how accurate this is, is indeed a question. And if it be inaccurate, this fact furnishes all the more reason why some attempt at defining terms should accompany a consideration of the question of the constitutional relationship of the states and the nation.

Povzetek. Vloga posameznih družboslovnih disciplin
se v sodobnih družbah spreminja v odvisnosti od vrste
okoliščin in dogodkov, pa tudi od njihove sposobnosti
razvoja in odzivanja na zunanje izzive. Slovenska politologija je od svojih začetkov v začetku 60. let preteklega
stoletja šla skozi več obdobij razvoja in zlasti po osamosvojitvi Slovenije doživela izjemen institucionalni in
profesionalni razvoj, pri tem pa utrjevala svojo identiteto. Zadnje (četrto) obdobje je obdobje kriz, ki se je l. 2008
začelo z gospodarsko krizo in nadaljevalo z migrantsko
ter zdravstveno krizo, zadnja varnostna kriza, ki traja,
pa je spodkopala sistem varnosti v Evropi. Politologija je
zlasti v zadnjem času na različne načine skušala pozitivno prispevati k analizi teh kriznih pojavov in opozarjala na (ne)ustreznost strategij in ukrepov za omejevanje njihovih učinkov ter odpravljanje posledic. Pri tem
pa lahko ugotavljamo tudi njeno premajhno odzivnost
in nezadostno definiranost njenih dolgoročnih ciljev,
pri čemer bi se morala bolj zavedati tudi svojih potencialnih funkcij in se več ukvarjati z vprašanjem, kako
ustvarjati znanje za politiko.
Ključni pojmi: politologija, identiteta, profesionalni
razvoj, faze razvoja, definiranost ciljev

Prispevek oriše odnos Jugoslavije do ekonomskih izseljencev v času socializma in njegove spremembe skozi desetletja. Ekonomsko izseljevanje se je vztrajno povečevalo od sredine petdesetih let 20. stoletja in vrhunec doseglo v začetku sedemdesetih let, Zvezna republika Nemčija pa je bila za izseljence najbolj priljubljena destinacija. Po eni strani je bilo ekonomsko izseljevanje znak odpiranja socialistične Jugoslavije, po drugi pa je kazalo na strukturne pomanjkljivosti njenega gospodarstva. Odnos Jugoslavije do ekonomskih izseljencev je bil drugačen kot do drugih kategorij izseljencev. Čeprav jih ni štela za sovražne socialistični ureditvi, jih je budno spremljala, saj je videla možnost, da zapadejo pod vpliv politične emigracije ali v tujini spremenijo politični nazor. Začetno odklonilno mnenje do ekonomskega izseljevanja se je v šestdesetih letih z naraščanjem števila izseljencev spremenilo. Država je začela izpostavljati skrb za delavce v tujini, hkrati pa je želela čim bolj nadzorovati migracijske tokove, a se je pri tem soočala z organizacijskimi težavami. Ekonomske selitve je vedno štela le za začasne, čeprav se mnogi niso vračali.