Suchergebnisse

The Creation of Geoparks in Poland requires the designation of prospective areas, which are characterized by a unique geo–diversity. The main criteria for selection should be the representativeness of the geo–sites as well as good cooperation between local governments and public support for such initiatives. This is the procedure required for the creation of UNESCO Geoparks. Of particular importance in this respect are the border areas where development can promote Geo–tourism. Special attention has to be paid due to the diversity of landscape features and geological merit of the Carpathians – a mountain range in Central Europe. The Geological heritage of the area is likely to be protected and promoted through the creation of Geoparks. For this initiative, in the Polish part of the Carpathians is the distinctive region Pieniny. In the framework of the Polish–Slovak cooperation, preparatory studies began for this region. The Pieniny Geopark covers the area of the Pieniny Klippen Belt both on the Polish and Slovak side, together with adjacent areas namely: Pieniny, Little Pieniny, Spissian Pieniny, Podhale Rocks, Lubovnianska Pahorkatina and Oravska Magura. The specificity of the Pieniny Klippen Belt is that it is a unique area which is the result of a complex geological structure resulting from the multi–stage history of the formation of this structure. Here has been the destination of numerous geological excursions, ranging from school trips, general geology field courses for first year students organized by the Polish, Slovak and Czech universities, and also special tours organized in the framework of the international geological congress. Tourists can admire an excellent illustration of the various processes of physical geology. It is possible to study the history of geological research and mining, rock and mineral resources, mineral water, the elements of mineralogy and petrography, the use of stone in architecture. The future management entity of the Geopark may well be a consortium of the Pieniny National Park and the proposed Pieniny Small Landscape Park. The primary task in the framework of this project will be an inventory and valuing for the establishment of Geological Geopark. The biggest problem may be the legal regulations concerning the operation of such facilities as well as the small role of the local government in Poland. A specific feature of the geopark is its international importance, however, the local character is also significant in its functioning, and therefore it is important that there is an agreement on the municipal level. ; Tvorenie geoparkov v Poľsku si vyžaduje vyznačenie perspektívnych oblastí, ktoré sa charakterizujú unikátnou georôznorodosťou. Hlavnými kritériami výberu by mala byť reprezentatívnosť geostanovísk ako aj dobrá spolupráca samospráv a spoločenská podpora pre iniciatívy tohto druhu. Práve tieto prvky sú vyžadované v rámci procedúry tvorenia geoparkov UNESCO. Obrovský význam majú v tomto kontexte prihraničné oblasti, ktorých rozvoj môže podporovať geoturizmus. Na zvláštnu pozornosť vzhľadom na krajinnú rôznorodosť pestrosť geologickej stavby si zaslúžia Karpaty – horský systém strednej Európy. Geologické dedičstvo má tu šancu byť chránené a propagované v rámci tvorených geoparkov. Pre túto iniciatívu v poľskej časti Karpát zaujímavým regiónom sú Pieniny. V rámci poľsko-slovenskej spolupráci bolo začaté prípravné štúdium pre tento región. Oblasť Geoparku Pieniny zahŕňa pieninské bradlové pásmo na poľskej a slovenskej strane vrátane priľahlých oblastí – Centrálne Pieniny, Malé Pieniny, Spišské Pieniny, bradlá regiónu Podhale, Ľubovnianska pahorkatina, Oravská Magura. Špecifikácia pieninského bradlového pásma, výnimočného územiav svetovom meradle, je výsledkom komplikovanej geologickej stavby, ktorá vyplýva z viacetapovej histórii tvorenia sa tejto štruktúry. Geoturistické atrakcie boli cieľom mnohých geologických exkurzií, počnúc školskými exkurziami, terénnymi kurzami všeobecnej geológie pre študentov prvého ročníka organizovaných vysokými školami z Poľska, Česka a Slovenska a končiac na exkurziách pre profesionálov organizovaných v rámci medzinárodných geologických kongresov. Turisti môžu tu obdivovať skvelú ilustráciu mnohých procesov dynamickej geológie. Môže sa tu tiež študovať dejiny geologických výskumov a baníctva, nerastné suroviny, minerálne vody, prvky mineralógie a petrografie, využitie kamenia v architektúre. Správnou jednotkou budúceho geoparku môže byť konzorcium poľského Pieninského národného parku, PIENAP a projektovanej chránenej krajinnej oblasti Malé Pieniny. Prvoradou úlohou v rámci tohto projektu bude geologická inventarizácia a valorizácia na potreby utvorenia parku. Najväčšie problémy sa môžu vyskytnúť z dôvodu legislatívy vzťahujúcej sa na fungovanie objektov tohto typu a aj malý význam samosprávy v Poľsku. Špecifickou črtou geoparkov je ich medzinárodný význam pri miestnom charaktere fungovania, preto veľmi dôležitá je spolupráca na úrovní obcí. ; Tomasz Bartuś

Den Bürgerbewegungen der osteuropäischen Staaten kommt bei dem Umbruch Ende der 80er Jahre eine besondere Rolle zu. Der Verfasser charakterisiert zunächst die Gesetzmäßigkeit der Entwicklung dieser Bewegungen für Polen, die damalige Tschechoslovakei und Ungarn. In diesem ersten Teil des zweiteiligen Beitrages erörtert er vor allem die politischen Formen und Aktivitäten und stellt die Spezifika sowie die Unterschiede zwischen den jeweiligen Staaten dar. Im Gegensatz zu den drei Ländern entstanden erst seit der Glasnost'-Ära Gorbacevs die ersten kleineren Bürgerbewegungen in Rußland. Der Autor geht hier mehr auf die Vorbedingungen für die Gründung und die Entwicklung der demokratischen Parteien sowie auf die politische Mobilisierung der Massen ein. (BIOst-Rgl)

U legitimiranju komunističke vlasti u Hrvatskoj/Jugoslaviji nakon Drugog svjetskog rata važnu ulogu imale su i tradicionalne institucije zakonodavne, izvršne i sudbene vlasti. Njihovo oblikovanje u Federalnoj Državi/Narodnoj Republici Hrvatskoj započelo je 1943. te je nastavljeno do donošenja Ustava NRH 18. siječnja 1947., kojim dobivaju ustavnu potvrdu. U odnosu na njihove ustavne pozicije, u dosadašnjim istraživanjima poslijeratnog političkog sustava u Hrvatskoj zaključeno je da su stvarnu vlast i monopol odlučivanja imala najviša tijela KPJ, tj. KPH. Pri tome stvarni položaj i uloga središnjih državnih tijela u funkcioniranju političkog sustava vlasti u Hrvatskoj nakon 1945. do sada nisu sustavno istraženi te se ovim radom daje doprinos na tom području. Prezentiraju se rezultati istraživanja organizacije i djelovanja Sabora NRH u sustavu vlasti u Hrvatskoj u razdoblju formalnog federalizma i stvarnog centralizma (1945. – 1953.). Postavljeno je više istraživačkih ciljeva: odnos između njegova formalnog ustavnog (de iure) i stvarnog (de facto) položaja u sustavu vlasti, ustroj, sastav, zakonodavna djelatnost i druge funkcije, odnosi s KPH/SKH i republičkim institucijama vlasti, te utjecaj njegova djelovanja na svakodnevni život stanovništva. Njegova organizacija i djelovanje uspoređeni su s organizacijom i djelovanjem Narodne skupštine FNRJ, institucija zakonodavne vlasti drugih jugoslavenskih republika, te drugih država u kojima je bila uspostavljena komunistička vlast, ponajprije Ruske Sovjetske Federativne Socijalističke Republike (RSFSR) i Saveza Sovjetskih Socijalističkih Republika (SSSR). Postavljeno je nekoliko hipoteza koje su istraživanjem i potvrđene: ustavni položaj vrhovnog tijela državne vlasti u Hrvatskoj Sabor NRH nije ostvarivao u praksi; bio je organiziran po uzoru na Narodnu skupštinu FNRJ; njegova zakonodavna djelatnost nije uključivala stvarnu raspravu, već samo formalno normiranje prethodno definiranih političkih ciljeva i ideja KPH/SKH; u Saboru NRH nije bilo pluralizma političkoga mišljenja; građani su se obraćali Saboru NRH prvenstveno s ciljem ostvarivanja osobnih prava, ponajprije socijalnih. Osnovne metode korištene u istraživanju su kritička analiza izvora i komparativna metoda. Rezultati su prezentirani kombinacijom tematskog i kronološkog pristupa, a u pojedinim poglavljima sistematizirani su u obliku grafičkih i tabličnih prikaza. Doktorskim radom daje se doprinos boljem poznavanju institucija i političkog sustava vlasti FD/NRH u razdoblju 1945. – 1953. Istraživanje može biti poticaj sličnim istraživanjima i u drugim bivšim jugoslavenskim republikama. Omogućuje se usporedba s političkim sustavima vlasti u drugim europskim državama u kojima je bila uspostavljena komunistička vlast. ; The important role in legitimising the communist system of government in Croatia/Yugoslavia after the Second World War was played by the traditional institutions of legislative, executive and judicial government. Their organization in Federal State / People's Republic of Croatia began in 1943, and continued until the Constitution of the People's Republic of Croatia adoption on 18th January 1947, which gave them constitutional confirmation. As the supreme state governing institutions were declared People's Republic of Croatia's Parliament and its Presidium; Government of the People's Republic of Croatia was declared as the supreme executive and administrative governing institution, and Supreme Court of the People's Republic of Croatia was declared as the supreme judicial institution. In relation to their constitutional position, in previous researches of post-war political system in Croatia, was concluded that the real authority and decision-making monopoly had the highest body of the Communist Party of Yugoslavia, ie. Communist Party of Croatia. In doing so, the actual position and the role of republic governmental institutions in the communist system of government in Croatia after 1945 haven't been systematically researched, and this doctoral thesis makes a contribution in this scope. The doctoral thesis presents the results of researching the organisation and activity of People's Republic of Croatia's Parliament during the period of formal federalism and actual centralism (1945 – 1953). The aim is to explain the realation between the constitutional and actual position of the Parliament in the communist system of government, its structure, composition, legislative activity, relations with the Communist Party of Croatia/League of Communists of Croatia and republic governmental institutions, as well as the influence of its activities on everyday lives of the population. Parliament's organisation and activity is also compared to the organisation and activity of the National Assembly of Yugoslavia, as well as with legislative institutions of the former Yugoslavian republics and other European states with established communist rule, primarily Russian Soviet Federative Socialist Republic (RSFSR) and Union of Soviet Socialist Republics (USSR). A number of hypotheses are confirmed by research: the constitutional position of the supreme state governing institution, Parliament of the People's Republic of Croatia didn't achieve in practice; it was organized on the model of the National Assembly of Yugoslavia; its legislative activity didn't include the actual debate, but only a formal adoption and promulgation of pre-defined political goals and ideas of the Communist Party of Croatia/League of Communist of Croatia; in People's Republic of Croatia'a Parliament, there wasn't pluralism of political opinion; citizens addressed the Parliament, primarily with the aim of solving personal problems, especially social. Main methods used in research were critical analysis of resources (notably original, unpublished archival documents) and comparative method. The research results are presented by a combination of thematic and chronological approach. In certain chapters, they are systematized in the form of graphical and tabular overviews. Doctoral thesis is structured as follows. In the first, introductory chapter are explained the research topic, main goals, hypotheses and scientific contribution, methodology, as well as literature and resources used in the research. The chapter gives an overview of the previous researches relevant to the topic, and the classification of legislatures in such researches. The second chapter gives an overview of the Yugoslav/Croatian communist system of government and the position of legislatures in this system in theory. There are explained the main characteristics of the then revolutionary ideology of the ruling Communist Party, as well as formal constitutional provision. They are compared with the main characteristics of the Soviet communist system of government. It also gives an overview of the classical Marxist theory about the state, government and legislatures, and demonstrates how it was used in the writings and speeches of Yugoslav theoreticians and politicians. The third and fourth chapter give an overview of the People's Republic of Croatia's Parliament organization and activity in practice, divided into two chronological periods: until the adoption of the People's Republic of Croatia's Constitution in January 1947, and thereafter up in 1953. The fifth, concluding chapter, summarizes the main research results. Chapter six contains several appendixes: the results of parliamentary elections in Croatia 1946, 1947 and 1950; a list of councilors, ie. representatives in State Anti-fascist Council for the National Liberation of Croatia and in People's Republic of Croatia's Parliament 1943 – 1953; a list of members of the Presidium of the Parliament of the People's Republic of Croatia 1945 – 1953; a list of representatives from Croatia in Constituent Assembly of the Democratic Federal Yugoslavia / National Assembly of the Federal People's Republic of Yugoslavia 1945 – 1953; a list of laws adopted by the National Assembly of the Federal People's Republic of Yugoslavia 1946 – 1953; a list of tables and figures used in doctoral thesis). Seventh chapter contains a list of sources and literature used in the research. Doctoral thesis contributes to better understanding of institutions and the political system of government in Croatia in the period 1945 – 1953. Comparative approach in the presentation of research results, gives a contribution to knowledge of the political system of government and central governing institutions in the former Yugoslavia, as well in the other former Yugoslavian republics. At the same time, it can be a impulse for similar researces in those states. It also enables comparation with the political systems of government and legislatures in other European states with established communist rule. Through the analysis of the influence of its activities on everyday lives of the population, it gives contribution to the history of everyday life in communist Croatia and Yugoslavia.

Strukturni skladi, ki predstavljajo pomemben delež proračuna Evropske unije (EU), so bili oblikovani z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami članicami EU. Njihova finančna sredstva so pomembna predvsem za tiste regije, ki zaostajajo v razvoju, saj usmerjajo svoja sredstva v skladu s cilji EU, le-ti pa so osnova za odločanje, kateri projekti naj se podprejo z njihovo pomočjo. S članstvom v EU je tudi Slovenija postala upravičena do črpanja sredstev iz naslova strukturne politike. Prav s pomočjo teh sredstev si želi Slovenija doseči enega glavnih ciljev, in sicer uravnotežen regionalni razvoj, saj se trenutno še vedno srečuje z velikimi razvojnimi razlikami. Pomembno vlogo pri odpravljanju teh neravnovesij imata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tudi Slovenija je za programsko obdobje 2007–2013 pripravila dva operativna programa za črpanje sredstev iz naslova strukturnih skladov, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se je uporabljal finančni instrument ESRR. Za Slovenijo je nujno, da se usmeri v projekte, ki bodo krepili njeno konkurenčnost, blaginjo in razvitost regij in posledično tudi konkurenčnost samoupravnih lokalnih skupnosti. Pomembno vlogo ima pri tem priprava operativnih programov, ki so hkrati tudi izvedbeni dokumenti za črpanje sredstev strukturnih skladov. Poudariti je potrebno, da gre pri tem za zelo zahteven proces, pri katerem ne gre le za usklajevanje med Slovenijo in Brusljem, temveč tudi znotraj same države. To pa posledično zahteva tudi strokovno in učinkovito državno upravo, ki dobro pozna postopke za črpanje sredstev skladov EU. Na še boljše koriščenje sredstev v prihodnje bi pomembno vplivala ustanovitev pokrajin. S tem pa bi tudi regije, ki so že doslej imele dokaj dobro absorpcijsko sposobnost, slednjo le še povečevale. Pri pregledu izvajanja strukturne politike v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ureditev zelo zapletena, saj je v sam proces vključeno veliko število institucij in uporabnikov ter da vse skupaj oblikuje zapleteno verigo odnosov. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavljajo strukturni skladi nov način delovanja, kar pomeni, da je potreben določen čas, da se lahko slovenska administracija prilagodi na te spremembe. Uspešnost v procesu financiranja iz strukturnih skladov je odvisna namreč predvsem od kakovostno pripravljenega projekta, ki mora vsebovati predvsem dobro idejo, kakovostno pripravljeno projektno dokumentacijo in končno tudi učinkovito izvedbo samega projekta. Finančna in gospodarska kriza, ki je povzročila poslabšanje gospodarske situacije v večini slovenskih statističnih regij, se je še posebej močno odrazila v Pomurju. Zato je bila nujno potrebna intervencija Vlade RS, s sprejetjem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, ki je posebno pozornost namenjal predvsem projektom Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz programov evropske kohezijske politike. Da bi pokrajina ob Muri svojim prebivalcem s pomočjo sonaravnega bivanja zagotavljala visoko kakovost življenja, potrebuje gospodarski razvoj, ki bo temeljil na razvoju novih tehnologij, turizmu, sonaravnem kmetovanju in ustvarjanju novih delovnih mest. Ključno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski kot raziskovalno-razvojni, naravni, kulturni, okoljski in človeški prispevajo k izkoriščanju razvojnih priložnosti slovenskega gospodarstva. Kot vzorčni primer uspešnega črpanja sredstev iz ESRR smo v magistrskem delu predstavili projekt občine Apače, ki je z uspešno prijavo na 2. javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« pridobila 546.350,00 EUR evropskih sredstev za izvedbo turističnega projekta »Poti starega hrasta v občini Apače«. Projekt se je izvajal v okviru OP RR za obdobje 2007–2013. ; Die Strukturfonds, die einen wichtigen Teil des Haushalts der Europäischen Union (EU) präsentieren, wurden mit der Absicht errichtet, die Entwicklung zu fördern und die Unterschiede unter den Regionen und den Mitgliedstaaten zu verringern. Deren Finanzmittel sind wichtig besonders für Regionen, die in der Entwicklung im Rückstand stehen, denn sie kanalisieren die Mittel gemäß der Ziele der EU und diese sind die Grundlage für die Entscheidung welche Projekte mit ihrer Hilfe unterstütz werden sollen. Mit der Mitgliedschaft in der EU wurde auch Slowenien zur Nutzung der Strukturfondsmittel berechtigt. Mit Hilfe dieser Mittel will Slowenien eine ausgewogene Regionalentwicklung erlangen, da es derzeit in Slowenien noch immer große Unterschiede unter den Regionen gibt. Eine wichtige Rolle bei der Beseitigung dieser Ungleichheiten haben Europäischer Fonds für regionale Entwicklung (EFRE) und Europäischer Sozialfonds (ESF). Auch Slowenien hat für die Förderperiode 2007-2013 zwei Operationelle Programme für die Nutzung der Strukturfondsmittel vorbereitet und zwar ein Operationelles Programm für die Stärkung der regionalen Entwicklungspotenziale (OP RE) und ein Operationelles Programm für die Entwicklung der Umwelt- und Verkehrsinfrastruktur (OP EUVI), die den Finanzinstrument EFRE benutzt haben. Es ist notwendig, dass sich Slowenien auf die Projekte orientiert, die ihre Konkurrenzfähigkeit, den Wohlstand und die Regionalentwicklung und damit auch die Konkurrenzfähigkeit der Lokalgemeinschaft stärken. Dabei spielt eine wichtige Rolle die Vorbereitung der operationellen Programme, die zugleich auch Umsetzungsdokumente für die Nutzung der Strukturfondsmittel sind. Es geht um einen sehr anspruchsvollen Prozess, bei den es nicht nur um die Abstimmung zwischen Slowenien und Brüssel geht, sondern auch innerhalb des Staates. Dies wiederum erfordert eine professionelle und effiziente Staatsverwaltung, die die Verfahren für die Nutzung der EU-Mitteln sehr gut kennt. Für eine noch bessere Nutzung der Mittel würde die Gründung der Regionen einen großen Einfluss nehmen. Damit könnten die Regionen, die schon jetzt eine gute Absorptionskapazität haben, diese noch vergrößern. Bei der Überprüfung der Ausführung der Strukturpolitik in Slowenien können wir feststellen, dass die Ordnung sehr kompliziert ist, weil am diesen Prozess sehr viele Institutionen und Benutzer teil nehmen und das gestaltet eine verwickelte Kette von Beziehungen. Wir müssen nämlich wissen, dass die Strukturfonds eine neue Art der Tätigkeit vorstellen und es braucht Zeit, dass sich die slowenische Administration diesen Veränderungen anpasst. Der Erfolg im Finanzierungsprozess aus den Strukturfonds hängt von einem gut vorbereiteten Projekt, einer gute Idee, einer gut vorbereitete Projektdokumentation und einer effiziente Projektausführung ab. Die Finanz- und Wirtschaftskrise, die eine Verschlechterung der Wirtschaftsituation in den meisten statistischen Regionen Sloweniens bewirkt hat, hat sich besonders stark auch in Pomurje abgespiegelt. Es war eine Intervention der Regierung notwendig und zwar wurde ein Gesetzt über die Entwicklungsunterstützung der Region Pomurje für die Periode 2010-2015 verabschiedet. Dieser Gesetz widmete die Aufmerksamkeit vor allem den Projekten der Mur-Region bei der Kandidatur für die Mittel der Programme der EU-Kohäsionspolitik. Um eine bessere Lebensqualität der Bewohner der Mur-Region zu sichern, ist eine Wirtschafsentwicklung notwendig, die auf der Entwicklung der neuen Technologien, Tourismus, naturidentischen Landwirtschaft und Schaffung der neuen Arbeitsplätzen basiert. Es ist wichtig eine solche Geschäftsumgebung zu schaffen, in der alle Wirtschafts-, Forschungs-, Natur-, Kultur, Umwelt- und Menschenpotenziale zur Nutzung der Entwicklungsgelegenheiten der slowenischen Wirtschaft beitragen.